Preživeti pol dneva z Gospodom
Že zadnjih nekaj let vsak mesec pol dneva neprestano preživljam z Gospodom. Izkazalo se je, da sem skozi to zrasel in bil nagrajen; to je kot nek zadetek v moji poti z Bogom. Občasno sem odkorakal s specifičnimi spremembami, ki jih želim izvajati. Medtem, ko imam čas za branje, poslušanje in »preučenje«, se pogosto počutim osveženo in duhovno ter čustveno osredotočeno.
V majhnem prostoru, ki ga imam, vam bom podelil moje misli, kako lahko tudi vi preživite pol dneva z Bogom. Morda si boste potem želeli z Njim preživeti kar cel dan.
Najprej začnemo z Bogom. Psalm 139 govori o Božji veličini – On ve vse in je pozoren na vsa dogajanja, On je vedno tam, kjer smo mi, in On bo tam vedno za nas, da nas bo vodil. Ko pisatelj Psalmov vidi Božjo veličino in skrb do nas, vpraša Boga:
»Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce,
preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli!
Poglej, ali je pri meni pot bridkosti,
in vodi me po večni poti!« (Psalmi 139, 23–24)
To je čudovit način, kako začnemo čas z Bogom:
- Spomnite se in osvežite Božjo veličino.
- Spomnite se, da Bog skrbi za vsakega izmed vas.
- Iščite Božji pregled nad svojim srcem, misli in Njegovo vodstvo v vašem življenju.
Praktično tako želim jaz začeti vsak globlji čas v družbi z Bogom, ampak seveda ne vedno s Psalmom 139. Zdi se mi, da vsaka formula izgubi vpliv na moje srce, če jo uporabim več kot enkrat. Ampak na moj čas z Bogom se pripravim. Skušam se odločiti, katero vrstico, članek, stran v knjigi ali mogoče seznam pesmi izbrati, ki bo obenem začetek mojega poldneva z Bogom.
Začetek načrtujem, preostali čas pa ostane nenačrtovan in nestrukturiran.
Mogoče bom ...
- prebral celotno poglavje v Svetem pismu (kratko) in si na koncu delal zapiske;
- pisal dnevnik o svojem življenju, stiskah, odnosih in v vsem tem iskal Božjo modrost;
- šel na sprehod in molil, kar je v mojem srcu;
- pregledal urnik preteklega meseca in videl, kako je Bog deloval in česa nisem opazil v natrpanem urniku;
- prosil Boga, da mi pokaže, na kaj se moram osredotočiti in v katero smer moram hoditi v prihajajočih mesecih.
Kam naj grem?
Moj najljubši prostor je bližnja kavarna . Občutek imam, kot da grem stran. Lahko grem tudi na sprehod po bližnji plaži in nekateri ljudje, ki jih srečam, me spomnijo, da moj čas z Bogom ni popolnoma odmaknjen od realnosti. Kar koli mi Bog reče ali kakor koli me usmerja, mora biti povezano z realnim življenjem, ne da sem sam nekje sredi puščave.
Bi morali biti okoli mene ljudje?
Vsi smo si različni. Jaz se lažje osredotočim in sem bolj zbran, če se dogajajo stvari okrog mene, torej recimo glasna glasba, nenehna aktivnost in ljudje, ki so samo okoli mene, mi pomagajo, da ostanem zbran. Vi ste lahko drugačni. Čez čas se boste naučili, kako in kdaj se lahko najbolj osredotočite.
Kaj če grem spat?
Ne bi me preveč skrbelo. Kdo mislite, da bo užaljen? Bog? Mogoče je to dober povod v misel na to, da potrebujete počitek, preden se lahko osredotočite na Gospoda. V določenih časih z Bogom sem potreboval počitek, da sem lažje sledil in razumel. Bog je z vami tudi kadar spite, zato ne skrbite in se ne obremenjujte. Bogu se zahvalite za dober počitek!
Kaj če izberem prostor in me začnejo stvari motiti?
Mislim, da Bogu ne bo težko se prestaviti z vami na novo lokacijo, kjer se lahko bolj skoncentrirate. Mogoče pa želi, da molite za ljudi, ki vas motijo in bi lažje razumeli, kako je nekaterim, ki so brez upanja (ne samo predvidevati, da so vas zmotili nadležni ljudje).
Kaj če mi zmanjka stvari, za katere bi lahko molil, bral, razmišljal?
Delo vsakič slavite, častite, preprosto odprite Sveto pismo in se zahvalite Bogu. Primer, ki nam govori o pravem Bogu, je v Psalmu 138:
»Padam na kolena k
Tvojemu svetemu templju
in se zahvaljujem Tvojemu imenu
za Tvojo dobroto in Tvojo zvestobo … Ko sem klical, si me uslišal … Zakaj GOSPOD je vzvišen in vidi nizkega, ošabnega pa spozna od daleč.« (Verzi 2, 3, 6)
Kaj če se moje srce ne more umiriti?
Ne predvidevate, da rabite pomirjevalo. Mogoče Bog želi, da ste samo nekaj časa v tišini. Večinoma nas stvari motijo, zato je to prej izziv. Ta proces je lažji čez čas, zato si dovolite rasti in se ob tem razvijati.
Upam, da v tem pričujočem prispevku nekaj glasno in jasno spregovori. Upam, da je jasno, da je ta čas namenjen Bogu. Bolj gre za Boga kot za nas. Ne gre za naša pričakovanja, potrebe, ukaze ali slike o tem, kaj naj bi se zgodilo. Gre za to, da smo sami z Bogom in mu pustimo delovati v naših življenjih. Včasih sem presenečen. Včasih sem za introvertno osebo še kar radosten. Ampak ena stvar pa izstopa: bolje mi je, da sem kristjan, ki gradi odnos z Bogom v mojem natrpanem urniku. Globoko priporočam, da ste disciplinirani, si poiščete in najdete čas, ki ga preživite z živečim Bogom. Ni pomembno, kako dolg je vaš seznam stvari, ki jih morate storiti, ali kakšne zahteve pridejo nad vas!
